Vse od začetka septembra smo čakali na ugodno vreme za vzpon na Triglav. Tedenske vremenske napovedi so obljubljale sonce. Ko se je bližal čas za odhod, pa je bilo vreme bolj kislo. Sredi septembra je zapadlo 80 cm snega na Krederici, kar nas je odvrnilo od vzpona.
Zlati Macesni
Sredi oktobra so bile napovedene najvišje temperature na Krederici v zadnjem mesecu, dva dni prej sem javil odločitev, da v soboto gremo. Zadnji trenutek sem se odločili za vzpon iz Krme. Z Borutom in Janezom smo stopili na zame dobro poznano pot. Pričakalo nas je zvezdnato nebo, ko se je začelo daniti lepša so postajala ostenja. Višje, ko se je sonce dvigovalo bolj pisano je bilo drevje. Višje smo bili bolj so se zlatili macesni in lepši razgledi so se odpirali. Udeleženca sta poslušala moja priporočila o treningu, kar je pripomoglo, da smo bili pri Domu na Krederici v slabih 4 urah.
Dom na Krederici
Lepo vreme je pritegnilo obilo gornikov na to lepo soboto. Kot večina smo tudi mi nadaljevali s plezanjem na našo najvišjo goro. Na poti je bilo le še nekaj zelo ledenih mest, drugače so bile razmere za vzpon idealne.
Vzpon prozi Malemu Triglavu
Na grebenu
Po dobri uri vzpona smo stali na vrhu slovenskih vrhov, od koder so se odpirali nepozabni razgledi na Ture, zahodne Julijske Alpe, Snežnik, Učko, Ojstrico … Občutek je bil zaradi razmer, lepega vremena in ambienta božanski.
Na vrhu TRIGLAVA ob Aljaževem stolpu
Sledil je hiter sestop. Na željo Bojana smo se odločili za povratek v Krmo. Kamor smo prispeli, ko se je dan že poslavljal.
Po vzponu na vrh
Bojan in Janez si bosta za dolgo zapomnila vzpon na Triglav, ki je bil darilo za njuno 60 in 50 letnico.
Danilo Tič
